Področje računovodstva v Sloveniji se v letu 2025 nahaja na križišču med tehnologijo, regulacijo in pričakovanji podjetnikov. Če imate malo podjetje (s.p., d.o.o.) in želite svojo računovodstvo narediti bolj učinkovito in pregledno — tukaj je, kar morate vedeti.

1. Kaj ureja računovodstvo za mala podjetja

• Za zasebni sektor je ključen Zakon o računovodstvu (ZR) in sorodni standardi, ki zagotavljajo vodenje poslovnih knjig in preglednost poslovanja.

• Računovodska stroka opozarja, da izbira računovodskega servisa mora biti premišljena — niso vsi servisi enaki.

2. Aktualni trendi in novice, pomembne za male podjetnike

• Pomembno je partnerstvo med Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) in Zbornica računovodskih servisov Slovenije.

• Digitalizacija: napovedan je začetek obveznega e-računovanja in izmenjave elektronskih dokumentov … to pomeni, da morate razmisliti o avtomatizaciji knjigovodstva.

• Računovodski servis ni več samo »vodenje knjig« — postaja strateški partner pri odločitvah, digitalni podpori in davčnem svetovanju.

3. Zakaj to pomeni za vas – lastnika malega podjetja

• Če izberete računovodski servis, naj bo proaktiven: vam mora pomagati spremljati zakonske spremembe in izkoristiti digitalna orodja.

• Digitalizacija naj ne bo »nice to have« ampak del standarda: e-računi, spletni dostop, enostavna komunikacija.

• Če poslujete z javnim sektorjem ali imate več dejavnosti, bodite pozorni na dodatne zahteve — da ne presenetijo vas.

4. Pet nasvetov za učinkovitejše računovodstvo

1. Preglejte pogodbo s servisom: ali vključuje svetovanje in digitalno podporo?

2. Vprašajte o odzivnosti in obveščanju o spremembah.

3. Zahtevajte transparentne cene – jasno naj je, kaj je vključeno.

4. Uporabljajte digitalna orodja – spremljanje izpisov, dostop, e-računi.

5. Če ste mala firma: izberite servis z izkušnjami pri malih podjetjih in razumljivo komunikacijo.

Vlada Republike Slovenije je septembra 2025 predstavila predlog za uvedbo obvezne božičnice za vse zaposlene, tako v javnem kot zasebnem sektorju. 24ur+2N1+2

Kaj predlog vsebuje:

• Božičnica bi bila obvezna za vse zaposlene. Forbes Slovenija+224ur+2

• Višina predlagane božičnice je polovica minimalne plače – kar v letu 2025 znaša približno 639 € na zaposlenega. UPORABNA STRAN+224ur+2

• Predvideno je, da bi bila ta božičnica oproščena davkov in prispevkov za znesek do višine predvidene obveznice. 24ur+2Mladipodjetnik+2

• Hkrati vlada predlaga zvišanje praga za normirance (samostojni podjetniki) na 120.000 € za polne normirance ter 50.000 € za popoldanske normirance. Mladipodjetnik+1

Zakaj se predlaga ta ukrep:
Vlada navaja, da je cilj dodatno razbremeniti plače in povečati neto prejemke zaposlenih v času, ko je inflacija visoka in ko so plače relativno padle v primerjavi s cenami. 24ur+1

Reakcije in pomisleki:

• Delodajalske organizacije opozarjajo, da bi uvedba obvezne božičnice lahko ogrozila konkurenčnost podjetij in delovna mesta, saj gre za dodaten strošek brez obveznega prilagajanja poslovanja. GZS+224ur+2

• Obrtno‑podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je izrazila nezadovoljstvo z načinom uvajanja predloga brez ustreznega socialnega dialoga in opozorila na možnost “državljanske nepokorščine”. 24ur+1

Kaj pomeni za vas – delodajalca ali podjetnika:

• Če predlog postane zakon, boste morali izplačati božičnico v višini vsaj predvidenega zneska (≈ 639 €) vsem zaposlenim, ne glede na poslovni rezultat.

• Znesek bo predvideno oproščen davkov in prispevkov v mejah določene višine — to lahko pomeni neto dodatek za zaposlenega.

• Poslovna načrtovanja morajo upoštevati ta možen dodaten strošek: vnaprej razmislite o likvidnosti, kako ga boste pokrili, ali ga boste zajeli že v proračun za leto.

• Zaposleni lahko ta ukrep razumemo kot stabilnejšo pravico, kar vpliva tudi na motivacijo in notranjo kulturo podjetja.

Kaj pomeni za zaposlene:

• Če bo predlog sprejet, boste prejeli dodatno izplačilo konec leta v znesku približno polovice minimalne plače.

• Izplačilo bi bilo oproščeno tako dohodnine kot prispevkov — kar pomeni višji neto znesek.

• Pomembno: če vaša pogodba ali kolektivna pogodba že določa božičnico ali 13. plačo, bo novi zakon lahko uredil pravico za vse enako.

Kaj še spremljati:

• Ali bo predlog zakona sprejet in kdaj začne veljati. Do zdaj je zgolj predlog. Novice Svet24+1

• Kakšni bodo pogoji za izplačilo (ali se bo vezalo na prisotnost, efektivno delo, minimalno število mesecev ipd.).

• Morebitne izjeme (npr. zelo majhna podjetja, podjetja v likvidnostnih težavah) in prehodne določbe.

Zaključek:
Napoved uvedbe obvezne božičnice je pomembna sprememba v slovenskem delovnem in davčnem okolju. Čeprav predlog še ni dokončen, je že smiselno, da se podjetja in delodajalci začnejo pripravljati, zaposleni pa razumejo, da gre za potencialno dodatno pravico. Transparentnost, pravočasno prilagajanje in udeležba v socialnem dialogu bodo ključni.

V času, ko čezmejno delo in napotitve delavcev postajajo vse pogostejše, je za slovenske delodajalce in kadrovske službe ključnega pomena poznati pravni okvir, obveznosti in posledice za napotene delavce. V nadaljevanju povzema najpomembnejše zakone, novosti in praktične nasvete.

1. Pravno-zakonski okvir

• Osnova je Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS‑1), ki ureja čezmejno izvajanje storitev, tudi s napotenimi delavci. PisRS+2PisRS+2

• Ti ukrepi veljajo tako za tuje delodajalce, ki pošiljajo svoje delavce v Slovenijo, kot za slovenske delodajalce, če pošiljajo delavce v druge države. Portal GOV.SI+1

• Tudi v okviru Zakon o delovnih razmerjih (ZDR‑1) je urejen položaj napotenih delavcev v smislu delovnih razmerij. Zakonodaja+1

2. Ključne novosti (zadnja obdobja)

• Od 1. 1. 2024 napoteni delavec: osnovo za obračun prispevkov za napotene delavce se šteje celotna izplačana plača, ne le „primerljive plače“, kot je bilo do sedaj. Gospodarski izzivi+1

• Za napotitev v Slovenijo mora delodajalec iz druge države EU pred začetkom opravljanja storitve oddati prijavo pri Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) in imeti na voljo dokumentacijo: pogodbe, plačilne liste, evidenco delovnega časa, potrdilo A1 ipd. Portal GOV.SI+1

3. Obveznosti delodajalca in kadrovske službe

• Zagotoviti, da je napotenemu delavcu jasno določeno, kaj pomeni napotitev, kakšni so plačilni pogoji, kakšno velja pravo (država napotitve). ESS+1

• Pridobiti pravočasno potrdilo A1 za socialno zavarovanje, če gre za delo v drugi državi EU. Portal GOV.SI+1

• Obračun plač: vključiti vse ustrezne sestavne dele plačila za delo, četudi gre za dodatke, bonitete ipd., če jih določa država gostiteljica ali splošno uporabljana kolektivna pogodba. Gospodarski izzivi+1

4. Zakaj je to pomembno za vas

• Če delodajalec ne izpolni obveznosti (prijava, dokumentacija, plačilo, prispevki…), se lahko izrečejo globe in sankcije. PisRS+1

• Napake pri obračunu ali neupoštevanje sprememb (npr. od 1.1.2024) lahko pomenijo dodatne stroške, nazaj vračila prispevkov ali dodatne obveznosti.

• Pravilna izvedba prispeva k večji transparentnosti, manjši pravni izpostavljenosti in boljši motivaciji delavcev, ki so napoteni.

5. Pet praktičnih nasvetov za delodajalce

1. Pred napotitvijo izdelajte clear checklist: prijava pri ZRSZ, potrdilo A1, pogodba, plačilne liste, evidenca delovnega časa.

2. Preverite ali pogodba napotenega delavca vsebuje vse nujne sestavine plačila in dodatke, kot jih zahteva država gostiteljica ali kolektivna pogodba.

3. Od 1. 1. 2024 prilagodite obračun: osnovo za prispevke štejte celotno plačilo, ne le primerljive plače.

4. Vodite evidenco napotitev: trajanje dela v tujini, datum začetka, država, morebitne podaljšitve – saj napotitev ne sme več trajati neomejeno.

5. Če sodelujete z več državami ali pošiljate delavce v tujino pogosto – razmislite o stalnem internem postopku in usposabljanju kadrovske ekipe.

Zaključek:
Napotitev delavcev predstavlja kompleksno področje mednarodnega delovnega prava, socialnega zavarovanja in kadrovskih praks. Za slovenske delodajalce, ki pošiljajo delavce v tujino ali omogočajo delo v Sloveniji napotenim iz drugih držav, je ključno, da so pravni pogoji in obračuni urejeni brezhibno. Pravočasna priprava, pravno znanje in transparentna dokumentacija so ključni za uspešno in skladno poslovanje.

✅ Poenostavitve pri obračunu DDV za majhne zavezance

Z začetkom julija 2025 bo v Sloveniji stopila v veljavo novela Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki prinaša pomembno poenostavitev za mikro podjetja – predvsem tiste, katerih letni promet ne presega 50.000 EUR.

Glavne novosti vključujejo:

🔹 Poenostavljena evidenca DDV: Mikro podjetja bodo lahko uporabljala poenostavljeno evidenco za obračun DDV brez potrebe po obsežni dokumentaciji.

🔹 Enostavnejši obračun za majhne davčne zavezance: Tisti zavezanci, ki se odločijo za t. i. »posebno ureditev za male zavezance«, bodo DDV plačevali zgolj na podlagi izdanih računov, brez obveznosti mesečnih poročil.

🔹 Spodbuda digitalizacije: FURS bo omogočil digitalno oddajo vseh evidenc znotraj portala eDavki, z dodatnimi orodji za preverjanje pravilnosti obračuna.

⚠️ Koga to zadeva?

• Samostojni podjetniki

• Mikro podjetja z največ 1 zaposlenim

• Računovodski servisi, ki vodijo evidenco za manjše stranke

Za vsa podjetja, ki presegajo prag 50.000 EUR letnega prometa, spremembe ne bodo vplivale na obstoječe obveznosti.

💡 Nasvet strokovnjaka

Čeprav gre za poenostavitve, še vedno priporočamo, da podjetniki sodelujejo z usposobljenimi računovodji, saj je pravilna davčna obravnava ključna za izogib morebitnim globam ali naknadnim doplačilom.

📰 Prispevki za s.p. v letu 2025 – kaj se spreminja in kaj ostaja enako?

Datum objave: 25. maj 2025

📌 Povzetek za podjetnike:

V letu 2025 je prišlo do uskladitve minimalne osnove za obračun prispevkov za samostojne podjetnike. Poglejmo, kaj to pomeni za vaše mesečne obveznosti in katere številke morate poznati.

📈 Nova minimalna osnova: €1.368,43

FURS je objavil novo minimalno osnovo za obračun prispevkov, ki od januarja 2025 znaša 1.368,43 EUR (bruto osnova). To velja za vse samozaposlene, ki poslujejo z normiranimi ali dejanskimi odhodki, in nimajo višje določene osnove na podlagi dohodkov iz preteklega leta.

Na tej osnovi znašajo prispevki mesečno:

❗ Pomembno za nove podjetnike:

Če s.p. odpreš prvič, imaš pravico do znižanih prispevkov za prvo leto poslovanja (50 % znižanje), v drugem letu pa 30 %. To velja samo za dejanske stroške, ne za normirance.

💬 Nasvet:

Redno spremljaj spremembe na strani FURS, saj se osnove običajno prilagajajo dvakrat letno – januarja in julija. V sodelovanju z računovodjem lahko preveriš, ali ti morebiti pripada višja ali nižja osnova glede na tvoje prihodke.

Osebe, zaposlene na ozemlju ene države (praviloma v državi sedeža njegovega delodajalca), ki jih delodajalec na podlagi določb iz pogodb o zaposlitvi napoti na ozemlje druge države, in sicer z namenom opravljanja določenega dela imenujemo napoteni delavci.

Ena pomembnejših novosti lani sprejetega zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1) je odprava posebne zavarovalne podlage za napotene delavce, ki je začela veljati z letošnjim januarjem.

Več o tem preberite v financah tukaj.

Z začetkom novega leta se je začela tudi uporaba novih, četrtič prenovljenih Slovenskih računovodskih standardov (ti zdaj nosijo kratico SRS 2024).

Gre za nadgradnjo standardov iz leta 2016, ki prinašajo nekatere novosti in spremembe, med drugim tudi pri finančnih naložbah, kjer prihaja do usklajevanja

z Mednarodnimi računovodskimi standardi.

Več o tem preberite v financah tukaj.

Prispevki za popoldanski s.p. v 2024 so sestavljeni iz prispevkov za zdravstveno zavarovanje (ZZ) in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ).

Ti se plačujejo v pavšalnem znesku. ZZZS-ju se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter dodatni prispevek za

zdravstveno zavarovanje. Dodatno plačuje še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za invalidnost, telesno okvaro ali smrt.

Več o tem preberite  tukaj.

Z 31. decembrom 2023 se ukinja prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. S 1. januarjem 2024 se uvaja obvezni zdravstveni prispevek (OZP).

Vse zdravstvene storitve, ki so bile opravljene oziroma so se pričele izvajati do vključno 31. 12. 2023 (npr. hospitalizacije) ter vsa zdravila in medicinski pripomočki, izdani do vključno 31. 12. 2023, se zagotavljajo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v določenem odstotnem deležu (npr. specialistično-ambulantne storitve v zvezi z boleznimi 80 %, zdravila z vmesne liste 10 %).

Več o tem preberite v financah tukaj.

V primeru, da stanovanje uporabljamo za poslovno dejavnost, za katero plačujemo DDV, si ob nakupu stanovanja davek lahko odbijemo.
To so začeli preverjati inšpektorji FURS-a.

Več o tem preberite v financah tukaj.